Kaplja čez rob!

Od zadnje objave sta minila dva meseca. Dva dolga, naporna in vendar dva zanimiva meseca. Dva meseca, ko je tudi fotoaparat nekoliko manj kuril baterijo, kot mesece poprej.

Končalo se je leto 09, začelo se je novo - leto 10, bilo je nekaj razglasitev tistih “naj” oseb. Nadaljeval pa sem s tistim, kar sem začel delati že konec avgusta. Slikanje rokometa. Za mano so ligaške tekme in turnirji, seveda sem na njih sodeloval s fotoaparatom. V zadnjem času pa smo naredili tudi koledarje z RK Zvezda Logatec in DRŠ Vrhnika.

Ta slika, iz tekme proti Sežani, je bila objavljena tudi v Notranjsko-kraških novicah.

“Pogled golmanke” pa je nastal na tekmi proti Polju.

Logaški ekipi v kategoriji kadetinj in mladink kaže zelo dobro, saj imajo lepe možnosti za uvrstitev v finalni del najboljših šest ekip Slovenije.

Evo ga. Veseli december je že dolgo med nami in tu so z njim so tudi slavni trije možicli. Miklavž, božiček in zadnji dedek mraz. Miklavž je že mimo in z njim so mimo tudi miklavževi koncerti, ki so bili seveda za vsakega glasbenika zelo naporni. Dva koncerta na dan nista bila nobeno čudo in tudi člani skupine Lybra so morali zbrati moči in se pripraviti na dva koncerta.

Ko sem se ponudil, da bi odšel z njimi so me brez obotavljanja za en dan sprejeli medse in tako sem se tudi sam pripravil na naporno noč, ki se je začela že nekaj po 20 uri v Logatcu, kjer so nastopili kot predskupina Janu Plestenjaku. Pripravili so dobrih 45 minut programa, vendar mi je zaradi slabih luči uspela le ena slika glavne pevke Nine Virant, ki v bendu predstavlja glavni vokal.

Ko so odšli z odra mi je preostalo še nekaj časa, da sem v objektiv ujel še glavno zvezdo večera v Logatcu Jana Plestenjaka.

Po kratkem oddihu je bil čas, da odrinemo proti morju, kjer so Lybrovci nastopili za Vladom Kreslinom. Vlado je publiko kot vedno navdušil svojo publiko s starejšimi in novejšimi komadi, začenši s Cesto. Njegovi dve sliki, ena brezbarvna, druga pisana.

Ob pol enih zjutraj so na oder v Kopru stopili tudi Lybrovci, ki so odpeli podobno kot v Logatcu, le da so dodali še tri skladbe Michaela Jacksona. Na naslednjih treh slikah sta Gašper Kržmanc in Aleš Kunc (njemu gre tudi zahvala, da sem šel z njimi), ki sta glavna za elekrično kitaro in basom. Na tretji sliki pa znova Nina, ki je med drugim nastopala tudi v oddaji Hri-bar.

Band Lybra sicer sestavljajo še Lea Mihevc(violina, spremljevalni vokal), Jure Mihevc(akustična kitara) in bobnar Miha Kržmanc. Lea na teh dveh koncertih ni bilo, Juretove in Mihatove fotke pa so nažalost ostale brez objave.

Lybrovci igrajo glasbo za njihov užitek in zato se na odru vedno sprostijo in tako pripravijo dobro vzdušje, zato jih zato nikar ne zamudite njihovih naslednjih koncertov, 19. in 23. tega meseca bodo nastopali v Podlipi (blizu Vrhnike) oz. v centru Ljubljane.

Od četrtka do sobote sem z družino odšel na krajši izlet v Istanbul. V treh ravno prav toplih (okoli 20°C) in s soncem obsijanih dnevih mi je uspelo narediti kar nekaj slik. Spodnje slike so nastale med opazovanjem ljudi in živali, zato niso običajne turistične slike.

Večina živalskih predstavnikov Istanbula predstavljajo mački.

Pse sem opazil samo pri največjih palačah, tale je prav po damje prekrižal tace. Ptiči večino časa lenobno preživijo na drogovih in kablih.

Prva deklica se je postavila takole,

druga pa takole. Turk je tržno nišo našel v prodajanjo zastav.

Neka starejša gospa pa je takole žalostno-jezno pogledala proti meni, na tihem protestnem shodu, na katerem so opozarjali na zatiranje Kurdov.

Še enkrat bi vas prosil za komentarje, hvala!

V Ljubljani, natančneje na Mestnem trgu, se je 1. decembra ob svetovnem dnevu boja proti AIDSu odvijal koncert, na katerem je nastopilo pet skupin. Prvi je zbrano občinstvo ogrela portoroška skupina Sons. Sonsi so na koncertu predstavili svojo novo-staro ploščo Barve.

Za njimi so na oder stopili člani skupine Aperion, ki s svojimi glasbili vedno navdušijo, vrhunec pa je znova (podobno kot na Ritmu mladosti) bil komad Konj, kjer nastopa avstralsko glasbilo didgeridoo.

Ob njihovem nastopu pa se je predstavilo prvo presenečenje večera. Bruhalka ognja.

Kot tretji so nekaj po sedmi uri zvečer na oder prišli Billysi. Večina pesmi je bila iz dveh albumov, Insomnia in Magia.

Med komadom Kaos, pa je bil čas za nastop še drugega presenečenja, tokrat bruhalca ognja.

Kot četrti so prišli verjetno najbolj pričakovani iz strani gledalcev, fantje iz Zablujene generacije. Ker sem jih tudi sam nestrpno pričakoval, je njihova galerija obsežnejša.

Kot zadnja sta na oder stopila še Murat&Jose s svojim bendom, ker sem se moral kmalu odpraviti imam od njiju samo dve sliki.

Koncert je priredilo Društvo študentov medicine Slovenije, ki upam, da s tem koncertom niso le izkazali boja proti AIDSu, ampak tudi pokazali ostalim, da se lahko z voljo da organizirati zelo dober koncert. Več takih!

Svet osvajajo že dooooooooooooooolgo časa in že kar nekaj časa so usidrane tudi v mojem srcu in glavi, danes pa sem se zaradi lepega vremena odločil, da odidem v gozd in jih še malo poslikam

Upam, da se bo kdo opogumil in pustil komentar, hvala!

Mimo je uvodni del novembra, “tradicionalni” obiski družine in obiski pokopališč. Ne vem pa, zakaj je treba takega cirkusa. Živčne so stare mame, ki se jim mudi prižigati sveče in okraševanje grobov. Živčni so vsi, ki kuhajo velika kosila za celo družino, ki se po možnosti vidi samo za 1. november, vse ostale dneve so namreč skregani kot Slovenija in Hrvaška

Ampak novembra ma Uroš rojstni dan in to zadnji škorpijonast dan 22.11., pa še jesen je s svojimi prečudovitimi barvami

Blog pa sameva, saj za njega ni časa. V šolo gremo ponoči in ponoči se vrnemo. Upam, da bo kmalu spet nekoliko bolj živ!

Današnji dan je bil prečudovit, saj se je sonce znova razbohotilo v vsej svoji lepoti (no, le grelo ni ravno najbolj). Zato ga je človek kar moral preživeti nekje zunaj. Z očetom sva odšla na morje, saj je imel oče opravke, sam pa sem malo poprijel za fotoaparat. Sončni zahod, ki se je takrat ponudil je bil res izjemno lep. Upam, da to ni bilo zadnjič letos.

Naslov pove vse. Včerajšnji športni dan je bil le zelo kratek sprehod. Ne moram napisati niti kam smo šli, saj nismo prišli nikamor. Ampak nekaj slik je vseeno tu:

Manjši vzpon nam je postregel s temle meglenim razgledom, sonce pa je poskrbelo za nevsakdanjo svetlobo.

Ko se je megla odmaknila, je bilo moč narediti tudi kakšno takole razgledno sliko.

Konj v momentu prehranjevanja

Pa še ena rožica, ki me je spomnila na mojo prvo sliko s DSLR fotoaparatom.

Komentarji so zaželjeni

Tako. Za konec tegale lepega vikenda tale slika. Slika za vse moje prijatelje (tisti, ki to ste to dobro veste). Saj so z vami dnevi najlepši. Večni!

Včeraj, prvo soboto jeseni, sva s sošolcem Kristjanom odšla v Pekel, s trebuhom za dobrimi slikami. Všečnih slik je nastalo zelo veliko, tule jih je pet. No, v tejle sliki je ujet še Kristjan.

Komentarji so zaželjeni. Hvala!